Je Belgija na poti, da postane "narkodržava"?

Predsednik pritožbenega sodišča v Antwerpnu Bart Willocx je za britanski časnik The Guardian povedal, da je Belgija posebej ranljiva zaradi ogromnega pristanišča v Antwerpnu, ki je ena glavnih vstopnih točk kokaina v Evropo.

Po njegovih besedah je v igri namreč toliko denarja, ki ga kriminalci namenjajo za vplivanje na ljudi, podkupovanje in korupcijo, da predstavlja resno grožnjo stabilnosti družbe.

Že lani je sodišče v Antwerpnu objavilo nenavadno odprto pismo anonimnega preiskovalnega sodnika, ki je opozoril, da država drsi proti modelu narkodržave. Pojasnil je, da so se razvile "obsežne mafijske strukture, ki postajajo vzporedna sila, ki ne izziva le policije, temveč tudi pravosodje". Čeprav Willocx trdi, da se Belgija temu scenariju skuša izogniti, obenem opozarja, da pritisk organiziranega kriminala ostaja velik.

Težave Belgije so povezane predvsem z velikim pritokom kokaina iz Južne Amerike, zlasti iz Kolumbije. Po podatkih Europola je leta 2024 več kot 70 odstotkov kokaina v Evropo prišlo skozi pristanišči Antwerpen in Rotterdam, čeprav kriminalne mreže vse pogosteje uporabljajo tudi manjša pristanišča.

Podatki evropske agencije za droge medtem kažejo, da so leta 2023 v Antwerpnu zasegli rekordnih 121 ton kokaina, kar je spodbudilo tudi porast nasilnega kriminala. Leto kasneje so medtem zasegli le 44 ton, kar strokovnjaki pripisujejo bolj zapletenim načinom skrivanja drog ter preusmerjanju pošiljk v manjša pristanišča. Organizirane združbe naj bi stale tudi za poskusom ugrabitve belgijskega notranjega ministra leta 2022 ter za več strelskimi obračuni v Bruslju leta 2025.

Streljanja, ugrabitve, mučenje in pranje denarja

Po besedah predstavnikov pravosodja opažajo vse več streljanj, ugrabitev, mučenja in pranja denarja. Poleg tega se kriminalne družbe pogosto zanašajo tudi na podkupovanje in zastraševanje. Vermeiren je navedel primer, ko so kriminalci pristaniškemu delavcu plačali več kot 250.000 evrov, da je premaknil en sam kontejner.

Tisti, ki sodelovanje zavrnejo, so pogosto tarča groženj ali napadov. Mnogi so prejemali grozilna pisma s fotografijami svojih otrok, nekaterim pa so v hiše ali stanovanja metali tudi improvizirane eksplozivne naprave, je dejal Vermeiren.

Po navedbah tožilstva kriminalne združbe izkoriščajo tudi otroke, stare komaj 13 let, ki jih za majhno plačilo najamejo za vlome v pristanišča in krajo kokaina.

Marca 2024 je policija preprečila tudi poskus štirih oboroženih moških, ki so želeli iz carinskega skladišča ukrasti več kot 1.500 ton zaseženega kokaina. Po besedah Willocxa so bili v nekaterih primerih podkupljeni ali ustrahovani celo policisti in bolnišnično osebje, da so posredovali zaupne podatke o javnih uslužbencih, med drugim domače naslove sodnikov. Nekateri sodniki morajo zato živeti v varovanih hišah, številni pa imajo stalno policijsko zaščito, piše The Guardian.

Kriza pravosodja: predlagali več kot 100 reform

Willocx opozarja, da bi Belgija potrebovala več kadra in sredstev, da bi se lahko učinkovito spopadla s problemom. Pravzaprav po poročanju Guardiana sodniki opozarjajo, da belgijski sodni sistem že desetletja trpi zaradi pomanjkanja sredstev in da je danes na robu zmogljivosti. Na pritožbenem sodišču v Antwerpnu tako na primer še vedno čakajo na varnostne skenerje za pregled torb, ki jih je vlada obljubila že pred dvema letoma.

Willocx opozarja, da pritiski kriminalcev vplivajo na delo sodnikov in da se bodo nekateri sodniki zaradi lastne varnosti raje izognili kazenskim zadevam. Vermeiren dodaja, da bi lahko takšna atmosfera tudi nezavedno vplivala na sodne odločitve.

Da bi opozorili na krizo in nevarnost za pravno državo, so sodniki in tožilci v Antwerpnu začeli kampanjo "Five to Twelve". Predlagali so več kot 100 reform, od večje varnosti na sodiščih do reševanja prezasedenosti zaporov ter izboljšanja plač sodnikov in sodnega osebja.

Belgijsko ministrstvo za pravosodje je sicer napovedalo, da bo do leta 2029 v sistem vložilo dodatno milijardo evrov, a po poročanju Guardiana mnogi dvomijo, da bo to dovolj.